Ressel (1793–1857), rojen na ozemlju današnje Češke, je bil cesarski gozdarski nadzornik, predvsem pa strasten učenjak in izumitelj.
Njegovo delo ga je sprva popeljalo v gozdnate predele današnje Slovenije, nato pa v Trst in na Hrvaško. V duhu takratnega vsesplošnega napredka se je Ressel strastno posvečal iskanju rešitev za izboljšave obstoječih tehnologij.
Med njegovimi dosežki so projekti melioracije in pogozdovanja, študije o učinkovitejših kmetijskih strojih in opremi, razvojni načrti za tržaško pristanišče in za umestitev novih ladjedelnic. Med njegovimi izumi sta tudi izboljšana različica krogličnih ležajev in eden prvih sistemov pnevmatske pošte.
Kljub svoji iznajdljivosti in predanosti Ressel ni bil deležen ustreznega priznanja za svoje dosežke, ki jih je cesarska birokracija pogosto razumela z zamudo. To velja tudi za njegov najbolj znan projekt, prvi prototip ladijskega vijaka za plovbo na parni pogon, ki je predstavljal ključni prispevek k razvoju pomorskega prometa.
Zbiranje predmetov, povezanih z Resslom, se je začelo kmalu po izumiteljevi smrti. Leta 1858 je bil v Trstu ustanovljen odbor za postavitev obeležja v spomin Resslu, ki je za ta namen naročil tudi razstavljeni portret. Vendar pa pobuda v Trstu ni imela ugodnega odziva in njegov kip danes stoji na Dunaju.
Ladijski vijak
Prvi sodobni poskusi uporabe ladijskega vijaka ali propelerja kot sistema za pogon ladij za ladje segajo v konec 18. stoletja. Pojavila se je namreč potreba po rešitvi, ki bi omogočala večje hitrosti od dotedanjih že razširjenih ladij, ki so jih poganjala lopatasta kolesa.
Ko se je Ressel leta 1820 preselil v Trst, je okrepil svoje poskuse na področju vijačnega pogona. Predvsem je želel najti najboljši položaj na ladji za izkoriščanje potiska, ki ga ustvarja gibanje vijaka. Odločil se je, da bo vijak vgradil v zadnji del ladje, poravnanega z gredjo, ki prenaša energijo, proizvedeno s parnim strojem.
Leta 1829 je na parni ladji Civetta izvedel test na morju, verjetno z vijakom z dvojno vijačnico, vendar je preizkus zaradi odpovedi ene od cevi parnega stroja že po nekaj minutah klavrno propadel. Kljub kratki, komaj 5 milj dolgi plovbi po Tržaškem zalivu je preskus dokazal funkcionalnost ladijskega vijaka za pogon plovil, vendar so avstrijske oblasti prepovedale nadaljnje poskuse.
Prvi veliki parnik z vijačnim pogonom, Archimedes, so splovili v Londonu leta 1839, Resslove zasluge za ta izum pa so končno priznali šele po njegovi smrti.
