Na poteh do odkritij
Plovba je odprla vrata velikim raziskovanjem sveta, gospodarski in vojaški pritiski pa so privedli do srečevanj različnih kultur, ki niso bila vedno miroljubna, ter do poglabljanja znanja.
Ladje so bile opremljene za dolga potovanja, ki so vključevala postanke za raziskovanje kopnega, zbiranje različnih vrst najdb ter preučevanje geografskih, naravnih in družbenih značilnosti obiskanih dežel.
Tržaško obdobje znanstvenih odprav v duhu razsvetljenstva se je začelo z diplomatskimi potovanji cesarsko-kraljeve mornarice. Leta 1817 je nadvojvodinja Marija Leopoldina, cesarja Franca I., odplula iz Trsta, da bi se poročila s takratnim brazilskim guvernerjem Pedrom Braganço. Spremljali so jo naravoslovci in umetniki, ki raziskovali notranjost Brazilije in dokumentirali njene značilnosti.
Najpomembnejša odprava pa je bila plovba okoli sveta s fregato Novara (1857–1859), za katero si je močno prizadeval nadvojvoda Maksimilijan. To je bila prva avstrijska ladja, ki ji je uspel ta podvig, s potovanja pa so prinesli številne najdbe, ki so danes delno razstavljene v zbirkah Naravoslovnega muzeja v Trstu.
Nič manj pomembne niso bile raziskovalne odprave na Arktiko, še posebej avstro-ogrska odprava na severni tečaj (1872-1874), ki je privedla do odkritja Dežele Franca Jožefa in po zaslugi prizadevanj kapitana Karla Weyprechta sprožila tudi sistematično preučevanje polarnega območja.
Iz Trsta v svet
V tem delu so razstavljene makete treh ladij, ki jih je Habsburško cesarstvo uporabljalo za raziskovalne odprave in diplomatske misije: fregata Novara po predelavi leta 1861, ko so ji dodali parni pogon, korveta Zriny, ki se je uporabljala za trgovske in znanstvene odprave v Sredozemlju, Srednji Ameriki in Aziji, ter parnik Greif, ki je cesarski družini služil za obiske domačih in tujih krajev.
Kot je bilo običajno za znanstvene odprave posebnega pomena, so tako po odpravi Novare kot tudi po potovanjih Zrinyja objavili obsežna poročila, v katerih so bile opisane težave pri plovbi, obiskani kraji in znanstvene zabeležke ter ilustracije, nastale po skicah udeležencev odprave, v mnogih primerih umetnikov, ki so se na ladjo vkrcali posebej za ta namen.
Včasih so bili objavljeni tudi popotniški dnevniki članov cesarske družine, ki pa so se osredotočali na bolj slikovite in poetične vtise iz obiskanih krajev.
