A ne glede na to, ali drsijo po mirni gladini morja ali kljubujejo njegovim razburkanim vodam, vse ladje in vsi morjeplovci, ki jih krmarijo na njihovi poti, vedno znova poiščejo pot do pristanišča, ki jim nudi zavetje. Vesla se dvignejo v pozdrav in obiskovalcu se predstavi tržaško Staro pristanišče na fotografijah, ki jih je Gabriele Basilico posnel leta 1985 po naročilu mestne občine Trst.
Oznake na veslih, razkrivajo pripadnost različnim veslaškim društvom, med katerimi so Saturnia, Pullino, Ginnastica Triestina in Canottieri Trieste.
Začetki plovbe
O plovbi v davni preteklosti se učimo iz arheoloških najdb, včasih tudi iz starodavnih upodobitev in literarnih virov. Na podlagi teh, pogosto pomanjkljivih, elementov so nastale razstavljene makete ladij, ki prikazujejo, kako se je skozi čas spreminjal odnos človeka do morja.
Po prvih majhnih plovilih, ki so plula ob obali, je možnost prevoza po morju spodbudila razvoj močnejših plovil, ki so lahko prevažala več ljudi in blaga ter vsaj v lepem vremenu plula tudi po odprtem morju.
Te ladje so bile izdelane iz lesa ter impregnirane z vlakni in zmesmi lepljivih in vodoodbojnih snovi, s katerimi so zatesnili vrzeli med deskami.
Poleg vetra, ki je napenjal jadra, so jih poganjali tudi veslači, najpogosteje pa so uporabljali oboje, da bi kar najbolje izkoristili različne razmere na morju.
Morje je bilo hkrati priložnost in nevarnost, zato so bile ladje poslikane s simboli, ki naj bi po verovanju mornarjev poskrbeli za varno plovbo.
Razstava vključuje tudi arheološke najdbe, ki dokazujejo, da je bil Trst že v antiki pomembno stičišče, saj pričajo o tedanji živahni izmenjavi blaga in idej med pomorskim prometom, obalnimi mesti in zaledjem.
Na poti v sodobnost
Okoli 13. stoletja se je v Evropi začela faza razcveta pomorskega prometa. Vrste plovil, tehnike gradnje in plovbe po Sredozemlju so se srečevale in medsebojno dopolnjevale s tistimi iz severne Evrope, kar je spodbudilo postopni razvoj instrumentov, potrebnih za dolge plovbe. Na morja so tako zaplule ladje z veliko nosilnostjo, opremljene z večjimi in okretnejšimi jadri ter s težjimi in čvrstejšimi trupi, ki so prenesli težo topov, medtem ko so vesla postopoma opustili.
V 15. stoletju so se pojavile galeje in linijske ladje, tako imenovane, ker so plule v prvi bojni liniji. Te ladje so vedno bolj učinkovito izkoriščale silo vetra, kar je evropskim kraljestvom omogočilo širitev imperijev, saj so brez razlik prevažale blago, orožje in vojake, morje pa je postalo prizorišče boja za oblast in bogastvo.
V tem dolgem obdobju je bil tržaški pomorski promet ohromljen zaradi beneške prevlade v vzhodnem Sredozemlju.
